sreda, 29. april 2009

Sekundni kazalec

Niti ne vem ali bo post dolg ali kratek.
Misli ne vejo o čem naj spregovorijo.
Vem pa, vidim jih. Črno bele so. Belo črne. Pa vendar to ni enako.
Slika nekje, mogoče daleč, mogoče blizu, zagotovo spodaj, me spominja na max-a,
niti ne vem zakaj, in kako, ampak me.
Še vedno ima nadzemeljsko lepe oči in polt.
Pogled ki se mu ne morem upreti in nasmeh za ostati brez besed.
In zgodilo se je.
Velikokrat že. Ostajala sem brez besed. In najbrž še mnogokrat bom.


Ravnokar sem si posušila lase.
Poslušam filmsko glasbo sage.

Sovražim pusto rjavo barvo. Kot zemlja na vrtu. Temna in neopazna. Vsakdanja.
Rada bi nazaj oranžno. Tisto pod katero me vsi poznajo. Tisto ki dela družbo modrim očem.
Tiso pomarančno ki jo vsi pogrešajo vključno z mano in Škratom in Mumiy. Pomarančno sveže poletje na glavi in v njej.
Mumiy moram vprašati če lahko prespim pri Spyku.
Čeprav še sama nevem zakaj bi si to želela. Sploh pa si te noči ne želim preživeti z njim.
Kaj na meni je tisto kar si želi, hrepeni in ga privlači?
Da to stvar spremenim.
In ga nevidno odrinem stran.
Z vsaj malce manjšim občutkom krivde.
Včeraj mi je govoril o punci s katero gre na kavo.
Mislim da je ona tista ki je leto nazaj norela za njim.
Rekel mi je da je bila obsedena.
Sledila mu je na vseh zabavah, dokler ji ni povedal v oči,naj mu da mir.
Vendar ni odnehala.

Nadaljevanje:
Dovolj je bilo, da sem videla prvo stran. Postalo mi je jasno.
Med majhnimi kovinskimi vogali ni bilo slike. Cela stran je bila prazna, razen napisa pod okvirjem, 13. september.
Tako bo, kot da nebi nikoli obstajal.
Lesena tla sem najprej začutila pod koleni, nato pa še na dlaneh, in na koncu na licih.
Zavesti nisem izgubila, na žalost.
Valovanje bolečine, ki je prihajalo in odhajalo, se je zgrnilo nad mano in z vso močjo butnilo čez glavo ter me potegnilo za seboj.
Nič več nisem vstala.


Oktober
November
December
Januar

Čas hiti naprej pa čeprav se to včasih zdi nemogoče.
Celo takrat ko vsak udarec sekundnega kazalca skeli kot srčni utrip pod udarnino.
Hiti enakomerno, se nenavadno opoteka in podaljšuje premore
a gre vseeno naprej.


abby


Ni komentarjev:

Objavite komentar