Besede ki gredo po dolgi cesti,
cesti ki na videz ne deluje kot siva pot z belo črto.
Moja cesta je zelene barve, oziroma modre ali pa nekaj vmes.
Mogoče me spominja na modro reko, ki teče skozi gozd. Na njenem dnu pa se vidijo sivi kamni, polni zelenega mahu in majhnih rastlinic brez imena. Da, moja cesta v mojih mislih v mojem svetu je naravno zelene in modre barve, na njej pa rastejo drobe gozdne jagode in sladke borovnice.
Nisem prepričana kaj sem hotela povedati, vendar se mi zdi da sem ta kraj že videla.
In nekaj kar se ne da opisati, mi pravi da se bom še vrnila v svoje vedno zeleno, deževno mesto ki mi je vsako jutro skodralo lase in moje dneve spremenilo v nekaj brez česar nebi preživela.
Zelena K.
