Monday

Mmmmm, bi lahko poimenovala dan.

Z Grizlijem sva se peljala domov. Smešna in prikupna vožnja z njim mi vedno hitro mine. Seveda dokler on ne izstopi na svoji postaji.

Rekel je da ima rad če mu kdo riše po roki.

Riba z ogromnimi usti in trikotnimi zobmi,
domišlijska wc školjka,
polno mušic,
žile na roki,
pujsek
in
moje ime.
V času ki sva ga presedela skupaj, vse kar nastalo je v moji glavi
se je izrisalo na njegovi roki. Tudi njemu so všeč tattooji in nekega dne
ga bo imel, mi je rekel. Vendar o motivu ne ve veliko, le to da bo nekaj kar
nastane v glavi, domišlija in abstrakture vsepovsod.
Sama o tem ne razmišljam, vsaj za zdaj še ne. O tej umetnosti vem
malo več kot ti.

Bi pa imela to umetnost za svoj način življenja in okraševanja teles lutk.

Spyke in Buffy in 121 dni. Sliši se malo, in tudi malo je. 121 dni proti večnosti.

Dan se je končal prelepo, tam nad mestom. Z osebo ki jo pogrešam, ki jo imam rada, ima očarljive oči, prikupen nasmeh, lep glas, nežno polt, vabljiv vonj, vse na njem mi tako osupljivo jemlje sapo, da se komaj zadržujem. Najraje bi okusila kapljico njegove krvi in tisto nekaj kar je bilo.
Vrnila bi se v čas, ko je bilo vse tako popolno.
Vse kar vidim na njem, mi daje občutek nepojasnjenega. Nekaj kar ni opisano z besedami, temveč z bitjem srca v notranjosti plastične lutke, nekaj kar je kot občutek pokanja balončkov v pljučih, nekaj kar si tako zelo želim da bi naredila nekaj, kar še sama nevem zakaj.

In ananas ki je zadeto sedel tam mi je z vsakim komentarjem dajal upanje na to kar si želim.
Željo po krvi pa bom tokrat zatrla v sebi.

Ta prijeten dan se konča z mislijo nate max.
Vonj trave na tvojih ustnicah in parfum v mojih očeh pa mi bo oz. ji bo vedno ostal skrit tam nekje v deželi kjer sem vsak dan, če le najdem čas v mislih in današnjem hitenju.

Max, v mislih.
Abby F. F.