Ne morem pobegniti

Spet jaz + moje misli.
Izpit pri matematiki, jutri, 4 uro,
10.15-11.00
Enačbe, kubi, kvadrati, intervali, procenti
med vsemi temi neznankami v moji glavi pa zmeda, zasanjanost, upanje, čuden občutek, neodločnost, žalost, eno ali drugo, mogoče pa sploh nič,
mogoče je stvar ki jo moram pozabiti,
preboleti, iti čez njo, lahko jo gledam in občudujem,
nesmem pa je okusiti, ker bolj ko mi diši, bolj si je želim,
več bi dala zanjo,
bolj bi se borila in zaradi moje žeje bi bili mnogi prizadeti, med drugim bi po vsej vrjetnosti izgubila Spyka, za vedno, in tega nebi prenesla, pa čeprav bi bila jaz tista ki bi vse skupaj vrgla v pečine.
Tega pa ne morem in ne bom naredila.
Nimam moči niti poguma, in nevem če si tega sploh želim.
Max,
neboš se našel, ker sem te poimenovala jaz.,
Kri mi diši, pogled ti naskrivaj sledi in mogoče celo išče,
spomini kar oživijo kot ponoči v sanjah, srečam te na postaji, pod uro ter na vlaku, potem pa te srečam zvečer, v poznem prejšnjem poletju zvečer, zopet in ponovno.
Ne morem pobegniti trenutkom v času, ki so zapisani v spominu,
ne morem se skriti.
Ne, nemorem, občutek krivde je že tako ali tako prevelik. Spyke je zadnja oseba ki bi si jo želela izgubiti in prizadeti.
Želim si da bi me misli pogosteje ponesle k njemu.
Želim si da bi čutila to kar on.
Želim si da bi se lažje upirala stvarem ki me pripravijo v stanje odvisnosti.
Ne znam prešteti vprašanj,
matematika mi ne gre dobro od rok, pa vendar me zanima
in tako zelo bi rada izvedela kaj naj naredim.

Sanje,
blood,
eyes,
dazzling smile,
addiction,
closed eyes,


zaspanost, morje potonjenih misli, ki se kmalu izgubijo med oblaki in toplim soncem med njimi.
Za nekaj ur, nekaj tisoč minut, bom zaspala.
Heh, ja, kaj bi jaz brez sanj,
popolnih dni v njih,
in brez odvisnosti, nepopisne želje,
s katero se
borim vsak dan.
In zaradi katere ima vsak korak do poletja
še večje pričakovanje.

Oprosti Spyke, moj odgovor ne bo mogoče ravno čist iskren.
Pa vendar te imam rada, in se nemogoče močno trudim,
samo počakaj da najdem
nekaj kar bo mojo obsedenost zakrilo, kot oblaki sonce.
Mislim da mi je malo lažje, jutro bo sončno, še lepši bo dan, najlepši pa bo
v sanjah
zaenkrat samo Max.

Abby