Waterproof maskara

Vem proti čemu grem in zato se počutim se tok slabš. Kot da bi brez upiranja in ustavljanja počasi stopala v smrt. Prostovoljno, brez volje, želja, pričakovanj, ogromnih in majhnih daril presenečenja in hrepenenja. Počutim se kot da bi se v nekaj vdala. Povsem mi je zmanjkalo moči, da bi se upirala, obračala ali poskusila karkoli spremeniti na tem kar je znano, določeno in leži v času, ki komaj čaka da me oplazi, odrine in udari ob tla..
Opazilo se je, vendar si nisem mogla pomagati. Nemorem se upreti. Kar se je zgodilo, se je.
Ko sem hodila domov sem odgovarjala na smse ki so prihajali, buljila v osvetljen ekran in pozabila da hodim po cesti.
Prometa ni bilo.
Niti avtomobila.
Zaradi nepazljivosti sem večkrat zašla z poti v visoko travo ali pa se zaletela v grmovje.
Nameravala sem se ustaviti v parku, zlezti v igralno hišico, in z tam opazovati nebo.
Bila bi sama, v tišini, temi, in večerni svobodi. Zvezde, jaz, poletna toplina, zvok reke in misli.
Ležala bi na lesu, v najvišjem nadstropju z odprtim delom, jokala in gledala v nebo.
Vem da nebi morala več zadrževati solz. Spustila bi jih, tekle bi mi po licu in za vrat.
Za njimi pa bi ostali črni madeži. Maskara. Waterproof, vrjamem.
Zame bi bilo sanjsko.
Ne vem zakaj še nisem nikdar naredila tega?

Za razliko od drugih. Večine ostalih. Me ni strah teme. Temnih ulic, prazne ceste, slabo osvetljenih predelov. Mogoče celo raje hodim tam, ko rabim čas. Za misli.
Ničesar mi ne sveti v oči in me ne slepi. Ni ljudi, ni gužve, ni hrupa.
Počutim se bolj svobodno. Takrat hodim po sredini in pustim da mi veter mršči lase.

Preden sem odšla do Spyka, sem šla skozi park. Gledala sem predse, običajna potka.
Zazrla sem se na levo in v sončni svetlobi ki je prihajala od zadaj zagledala sanje.
Visoka drevesa, na travniku, sonce ki prši svetlobo, vonj poletja, toplih večerov,
sanjarjenja, kampiranja in prepušanje opazovanju tistega, kar nam je lepo.
V odboju svetlobe si nad pomladno zeleno travniško travo, zagledal metulje.
Preveč sanjsko.
Upam da sanjam to. Mogoče že danes. Kadarkoli.
Življenje nad oblaki. Mogoče celo pod njimi.


Fotografija je last abby, dont steal, couse in case you will, she'll kill you,
now i wish you sweet dreams, bitches