Sanjam poletje, ko se sprehajam in gledam proti nebu nad mano.
Sanjam ko hodiš ob meni in se smeješ.
Lepo, prikupno in smešno se smeješ. In to prav ti.
Pokukam proti tebi, pokukava oba in se nasmehneva.
Pripoveduješ mi zgodbe.
Ustaviš se, presenetiš me.
Z smehom me dvigneš in me nosiš na ramenih.
Dotikam se vej in skušam objeti vonj gozda.
Po gozdu, kjer je poti brez konca in dreves neprešteto.
Dolgo časa me že ni bilo tukaj.
In sem in tja, me pogledaš in se zopet zasmeješ.
Butneš se ob mene, in tudi tokrat ti vrnem.
Ko prideva na oblake, se nasmehnem in tam nekje vidim Ljubljano.
Leživa kjer nihče ne najde poti.
Med visoko travo; ti, jaz in travnik ki cveti skupaj z nama.
In zopet sva govorila ure in ure..
in šele takrat se ji je zazdelo da ga že dolgo pozna..
..vdihnila je
Buffy
juuuj. amejzing.
OdgovoriIzbriši