Happy Birthday Dorothy

''Dorothy no, a loh poveš kam nej zavijemo? Dora, ne slišm te.. Govor bl na glas..''
''Rekla je da ko pridemo do frizerskega salona, naj gremo še naprej in ko pridemo na makedam gremo še naprej.. in da bomo potem zagledal kočo, in ja.. to je to.. Itak je nism dobr slišala ker se smeje, pa ne sliš se je, pa usi se derejo uzad in pol še muska..''

(...)

''Pizda, Dorothy mi smo pršli že ful deleč do neke table z napisom za nek kraj, in nobene koče ni blo do zdej, kok časa se bi mogl vozt po gozdu?

... okej, bomo obrnil, loh pride nekdo do ceste? no okej, thnx.''

''Father obrn, predaleč smo šli. Glejmo na desno, nekdo pride do ceste.. Evo, jih že vidim.. Ustavi.''

Prišle sva. Z enourno zamudo, pa vseeno.
Lilo je kot iz škafa.
Candy se je pritoževala nad smradom in neurejenostjo, ker je bila direktno z treninga.
Luže, drevesa, tema in 2 modela, ki sta stala ob cesti in čakala zamudnici.
Tekle sva do ''koče'', ki ni izgledala kot koča. Stiskali sva se drug ob drugo in pod drobnim zložljivim dežnikom skušali ostati čim bolj suhi. Hodili sva po blatu, ko je pot prečkala žaba. Candy se je ustrašila, začela cviliti in jo na veliko obhodila. Povedala mi je da ne mara teh bitij. Tega o njej nisem vedela.

Nisem bila prepričana če sva sploh pršli na pravo zabavo. No ja, ni ravno moje vrste družba, vendar bom preživela oz. bom skušala preživeti. Tudi Candy ni pokazala velikega navdušenja. Vzeli sva energy drink in se vsedli na leseno klop ob mizi. Bila sem rahlo jezna, ker sem pozabila rozne slončke. Nekaj sva še pili, mešanica nevem česa. Nekaj so zvili. Nekaj zelenega. Čedalje bolje sem se počutila. Candy je rekla da ji danes ne sede.
Tudi meni se včasih česa ne da ali pa mi ne paše. Pogosto je to šola.
Domače naloge, urejanje zapiskov, seminarske in projekti.

Candy je tista ki jo obožujem, imam rada, se ji smejem in z njo večinoma preživljam konce tedna.
Vedno me nasmeje, me objame, mi reče o-joj na ta smešnoprikupen način in mi nevede nariše nasmeh na obraz. Sedeli sva in se pogovarjali. Vedno si imava kaj povedati.
Hodili so okoli naju, stegovali roke, se nagnili, predstavili in ponovili najini imeni. Pa vendar se nikogar ne spomnim. Niti imena, še manj obraza.
Pravzaprav je bila večino časa tema, brez luči.
Prijetno.

Za nama je bila majhna jasa, otroško igrišče in igrišče za odbojko. Škoda ker je deževalo in ga nismo mogli izkoristiti. Čeprav imam rada dež. On je tisti ki zbudi nekaj, kar se med sončnimi dnevi skriva.
Medtem naju je ''obiskala'' Dorothy. Vsake toliko časa se nama je pridružila.
Bila je njena zabava, zato je pozdravila vse ki so prišli. Ponudila nama je pecivo, ki ga je spekla njena mami. Candy je seveda zanimalo če je Matej tam.

In Matej je tisti za katerega se zanima Candy. Nevem koliko časa ga že pozna, vem pa da ji je všeč njegova prikupnost in nasmeh. Veliko govori o njem.

''Hmmm... Ja je, glej tamle.. Na klopci, vidiš? Zraven Max-a sedi.''

Zdi se mi da mi je pred očmi švignil rdeč trak iz katerega je narejena otroška in prikupna pentlja.
Nisem pokazala presenečenja, ki sem ga začutila. Sem prav slišala? Je Dorothy rekla Max?
Želela sem si, da bi slišala prav to. Ko je Dorothy odšla, sem se obrnila k Candy, ki je bila neverjetno blizu. Pogledala sem jo direktno v oči in še enkrat premislila.

''Je Max tukaj?''

Nisem potrebovala odgovora, ker sem ga poznala. Prepoznala sem ga. S hrbtom je bil obrnjen proti meni. Pogovarjal se je s prijateljem. Kasneje sta se z njim obrnila proti nama s Candy. Oči, obraz, nasmeh. Še vedno enako. Še vedno popolno.

Izkoristila sem, nasmehnila sem se.
Velikokrat sem se obrnila v njegovo smer, ter ga le za hip pogledala.
Hip, ki ti jemlje dih in te pripravi do tega da si vzameš še enega.
In nato še enega. Kmalu nimaš moči da bi prenehal in se nadzoroval.
Hočeš da se hip podaljša. Vzameš več hipov.
Sliši se podobno kot heroin.

Res nisem pričakovala da bo tukaj. Pokanje balončkov v pljučih. Bilo je prijetno presenečenje. Darilo z rdečo pentljo. Nevem s čim sem si ga tako zelo zaslužila. Nisem iskala rdeče pentlje, sama se je prikazala.
Bila sem tako zelo vesela, da sem se obrnila proti Candy in ji podarila medvedji objem.

''Candy, tako zelo rada sem s tabo.''

Pogledala me je kot majhen kužek z velikimi očkami, mi vrnila objem in rekla:

''O-jooj, pikc.''

Če bi naju kdo opazoval, bi rekel da sva majhni deklici, ki bosta prijateljici celo življenje.

Abby