Ophelia and her Dreamland

Jaz in Alanna. Dolgo časa se nisva vidli, pogrešali sva se. Končno sva najdle čs za druga drugo.
Ob sladoledu in Cockti. In čudni natakarci, ki se pogovarja s seboj.
Ogromno stvari se je pripetilo, ogromno čvekanja o vsem.
Popestrila je moj dan, ki je bil začet ne preveč optimistično. In ona je tista s katero sva kopali rove pod ograjo samo da sva se držali za roke, gradili stanovanja iz legokock še lansko poletje, odšli po namišljenih nakupih, imeli papirnate denarnice, se gugali v tisti beli mreži, igrali v kletnem stanovanju in šteli listnati denar. Vsa poletja od kar sem.
Alanna je že v 3. letniku. Vendar je prav takšna kot jaz. Vsaj jaz jo jemljem tako.

Pospremila sem jo na avtobusno.
Oziroma sva bili na poti tja.
Hodili sva po dolgi ulici in se pogovarjali. Srečali sva nekdanje sošolce. Moje nekdanje sošolce.
Dve izmed njih ostajata še vedno na šoli z mano. Umetniki smo.
Nekaj smo rekli, kam gremo, s kom in kdaj. Običajno vprašanje kar se tiče petkov.
Za trenutek sem se obrnila proti smeri v katero sva bili namenjeni.
Meglena slika, ker sem se v trenutku obrnila nazaj.
Bum.
On je.
Spet in ponovno on.
Klicala sem Taffy. To drunk for this.
Pokličem jutr.
Črtica utripa jaz pa napišem
Sweet dreams, bitches


Abby