Zmedena hodim naokrog. Dolgčas ob katerem se ne dolgočasim.
Veliko imam za početi. Veliko imam za premisliti. Veliko za videti, prebrati, pregovoriti in poslušati.
Veliko imam za prespati, predremati, presanjati. Predvsem presanjati.
Fuclja se mi, bežijo mi besede. Na drobno se zasmejem, čeprav ni smešno. Mogoče ima kdo okoli mene celo občutek da gledam skozenj, vendar ne. Skušam le poslušati in v očeh iščem drobno podobnost. Za trenutek bi lahko celo pomislil da sem nekaj pokadila. Vendar ne. Nekaj drugega mi je ukradlo del mene.
Nek mali delček mojih misli si ukradel. Iščem tvojo družbo, iščem tvoje oči in iščem tvoj nasmeh. Iščem le novo sporočilo in tvojo smešno besedo.
Kličeš me Bambi.
Kličem te Volkec.
Oba veva, vendar nihče ne reče ničesar. Sredi noči me pokličeš, prideš iskat in me pelješ do jezera. Kadiva vsak svoj zvitek tobaka in zreva v mesečino na gladini.
''Včasih je tišina veliko boljša'' si rekel nekega dne, ko sva sedela v kafiču nad jezerom.Čakam da me zopet pelješ tja in mi prižgeš cigareto.
Ni komentarjev:
Objavite komentar