''Kako je lepa svetloba, sonce in mesto..''
Vzela sem tvoj fotoaparat, ki je počival na mojih nogah, odstranila pokrovček objektiva in se nagnila proti oknu. Skušala sem ujeti perspektivo, zahajajoče sonce, obsijane strehe, mesto, oblake in ta trenutek ko sva brez besed stala pred rdečim semaforjem ter z nasmeškom na obrazu strmela skozi okno.
Kloc, kloc, 2 fotografiji.
Zasvetila je zelena puščica in zavila sva desno na most.
''Joj, nista mi uspeli. Presvetli sta..''
''Moraš nastaviti zaslonko in svetlobo..''
Mislim da sem zardela.
''Hm, tega pa neznam.''
Medtem ko sem buljila v zaslon in pregledovala neuspešno nastalo fotko sem opazila kako si se obrnil proti meni in se nasmehnil.
''Naučil te bom..''
Skušala sem skriti ta droben nasmešek in pogledala skozi okno, vendar mislim da si ga že ujel.
Ni komentarjev:
Objavite komentar