Brišem besedo za vejico in jo znova napišem.
Premišljujem o njej. Bo lepo dopolnila celoto ali naredila napako v branju. Čuden nesmisel ki me zmoti pri pisanju.
Stala sem pred vrati in premišljevala. Skušala sem razumeti najin odnos in razliko v razmišljanju. Segla sem po kljuki vendar sem jo že hip zatem odmaknila.
Drugič že razmišljam o tem. To ne bo ničesar spremenilo. Želim le vedeti ali sem res tako drugačna. Zamižala sem in tiho vdihnila, odprla vrata, trenutek obstala in rekla
Si kot otrok imela sanje o življenju ko odrasteš?Zaprla je pipo in se le z glavo obrnila proti meni.
Nikoli.
Buffy

Ni komentarjev:
Objavite komentar