Ophelia and her Dreamland

Prihajam, odhajam, klikam, tipkam, brišem, popravljam, črtica ki mi kaže kje potujem utripa, enakomerno, brez presledkov, nekam v neskončnost. Ujame me, ustavi mi dih, začara prste.
Nepremično zrem predse, vem kaj počnem, vendar ne vidim ničesar. Gledam, berem nekaj nenapisanega, vidim nekaj česar ne gledam.
Počasi, sekunda za sekundo. Okoli 5 jih je bilo.
Brez utripa, brez sape, pogledam vstran, nato pod nepremične rahlo blede prste pred mano, ki se zdrznejo in kliknejo na križec v desnem kotu.